Kako rešiti pomanjkanje IKT-strokovnjakov

Dolgoročno pa gre za ukrepe na področju izobraževalnega sistema. Nujna je zelo hitra uvedba obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne, še posebej pa v srednje šole, kjer se dijaki in dijakinje odločajo za nadaljnji študij.

Boljše znanje s tega področja in razumevanje digitalnih poklicev na srednješolski ravni bi nedvomno pomenilo večje zanimanje za vpis na tovrstne študije. Še zlasti si želimo večjega vpisa deklet, saj tu še posebej zaostajamo za naprednimi državami EU.

Kadrovska problematika na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) postaja v Sloveniji, pa tudi sicer v Evropi, eden glavnih izzivov uspešne digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe. IKT-strokovnjake potrebujejo tako panoga IKT kot (večja) podjetja iz drugih panog ter seveda javni sektor. Skupni imenovalec že danes pa je, da gre za veliko pomanjkanje kadrov.

Ustrezno usposobljenega IKT-strokovnjaka, pa naj gre za programerja, arhitekta, podatkovnega analitika, strokovnjaka za kibernetsko varnost ali kakšen drug IKT-profil, je kljub nadpovprečnim plačam zelo težko dobiti in zaposliti. Po analizi Statističnega urada RS (Surs) 41 odstotkov podjetij poroča, da pri njih digitalno preobrazbo ovira pomanjkanje ustreznih kadrov ali pomanjkanje znanja. V Združenju za informatiko in telekomunikacije ocenjujemo, da v Sloveniji že danes primanjkuje nekaj tisoč IKT-strokovnjakov. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje ne samo gospodarstva, temveč tudi države, ki ima pomemben kratko- in dolgoročni vpliv na reševanje omenjene kadrovske problematike.

Več si preberite na IKT FINANCE