Pomanjkanje kadrov je trn v peti slovenske digitalizacije

Evropska unija bo do konca leta 2030 potrebovala 20 milijonov strokovnjakov za IKT, kar je dvakrat več kot zdaj. »V Sloveniji panoga IKT skupaj z uporabniki združuje okrog 50 tisoč strokovnjakov, torej jih bomo leta 2030 potrebovali sto tisoč. V prihodnjem desetletju to na letni ravni pomeni dodatnih pet tisoč novih strokovnjakov,« pravi Šutanovac.

Kadrovska problematika na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) postaja v Sloveniji, pa tudi sicer v Evropi, eden glavnih izzivov uspešne digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe. IKT-strokovnjake potrebujejo tako panoga IKT kot (večja) podjetja iz drugih panog ter seveda javni sektor. Skupni imenovalec že danes pa je, da gre za veliko pomanjkanje kadrov.

Ustrezno usposobljenega IKT-strokovnjaka, pa naj gre za programerja, arhitekta, podatkovnega analitika, strokovnjaka za kibernetsko varnost ali kakšen drug IKT-profil, je kljub nadpovprečnim plačam zelo težko dobiti in zaposliti. Po analizi Statističnega urada RS (Surs) 41 odstotkov podjetij poroča, da pri njih digitalno preobrazbo ovira pomanjkanje ustreznih kadrov ali pomanjkanje znanja. V Združenju za informatiko in telekomunikacije ocenjujemo, da v Sloveniji že danes primanjkuje nekaj tisoč IKT-strokovnjakov. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje ne samo gospodarstva, temveč tudi države, ki ima pomemben kratko- in dolgoročni vpliv na reševanje omenjene kadrovske problematike.

Več na IKT-Finance